Danes izdajam svoj tretji uradni single, vendar z grenkim priokusom.
In ni zaradi dveh zgrešenih lovorik naših športnikov. Tako Peter Prevc kot Tina Maze ne potrebujeta dokazovanja z lovoriko, oba dobro vesta, da sta, kjer sta, ker se delo in vnema izplačata. Za Tino so dnevi zmage že prišli (v upanju na nove), prepričan pa sem, da bo tudi Peter (ali kdo drug od naših orlov) zagotovo domov odnesel veliki globus.
Ponovno me žalosti, da se Slovenci združimo samo v športu, pod isto zastavo in če zmaga Tina ali Peter, potem smo nekako »vsi« zmagali.
Samo zato, ker v glasbi ni stopničk, ni matematike ali podobnih rezultatov, še ne pomeni, da ta ne more združevati. Pravkar se na slovenski glasbeni sceni odvija pomembna bitka za obstoj slovenskega jezika, kulture in tistega, kar smo pred slabo četrtino stoletja sklenili.
Ne sprašujte se, zakaj se nič ne dogaja. Ne sprašujte se o kakovosti slovenske glasbe. Še manj sprašujte, zakaj pri nas na odrih nastopajo samo tujci, saj smo si to zakuhali sami. Denarnice so se stanjšale in to vpliva tudi na ekonomijo glasbene kulture. Multinacionalne založbe in ostale združbe pripomorejo k svojim bilancam, v Sloveniji pa smo spet »premajhni«, da bi lahko pripomogli k našemu kulturnemu razvoju. In na koncu se reče: slovenska glasba je zanič in slovenski avtorji ne nastopajo, ker so tujci toliko boljši. Kljub temu, da glasbeniki žrtvujemo vsak € za svoje ustvarjanje, svoj čas in voljo, ki bi ga lahko porabili v druge namene, a nam premočna želja po ustvarjanju to onemogoča.
Pri nas se tudi avstrijski, italijanski in francoski izvajalci malo vrtijo, pomeni, da ne delajo dobre glasbe?
Ker mi ni do tega, da bi uvod v svoj tretji uradni single, podpisan pod producentskim peresom Yana Baraya, objet v toplino založbe Dallas Records Slovenija in mojimi idejami obarval z negativnimi mislimi, povem tako: Upam, da bom nekoč v Sloveniji videl oder, kot je Planica, s tolikimi ljubitelji slovenske glasbe kot športa, da bomo podpirali en drugega in ne zgolj pametovali ter kritizirali same sebe oziroma svoje izbrance.
Tukaj je moj novi single. Tuj kraj opisuje moje potovanje skozi prvo ploščo in občutke, ki sem jih imel, ko sem se spuščal v to pustolovščino glasbenega ustvarjanja. Hvala Matevž Kocjan Photography za snemalno vzdržljivost in vsem, ki se pripomogli k tej skladbi (Marko Hrvatin, Tomaž Boškin, …).
Hvala moji ekipi Luka Jeraša Kuljo Teo Korenika Luka Ivanovič Mitja BobicAndrea Effe, prijateljem, staršem in Tina Novak