Sicer je sprva bila zelo čuvana skrivnost, ampak že dlje časa smo s Primitivcem in Gogo to planirali: Narediti velik “throwback” moment na koncertu skupine Zmelkoow v Avditoriju ob njihovem “zadnjem poslovilnem koncertu”. Ene vaje, ena pesem in eni in isti outfit kot leta 1999. Lahko rečem, da je uspelo.
Leta 1998 sem prvič stopil v profesionalni snemalni studio (Studio Hendrix na radiu Koper). Snemanje je bilo v zboru za pesem Bit, producent pa je bil Andrea F. Isti Andrea F, ki bi nato leta 2013 produciral moj prvi, nato še drugi album. In, ja, tudi na tisto snemanje je zamudil. 🙂
Od tedaj sem na Gogo in Zmelkoowe gledal kot neke sorte idole. Želel sem si spoznati to genialnost besedil, dobre riffe in “vibe” – točno ta je tisti, ki po mojem še danes drži skupino Zmelkoow na najvišjem nivoju glasbene industrije v Sloveniji. Čeprav bi zame morali pobirati same glasbene nagrade, je realnost naše glasbene scene izredno boleča (sploh, ker je močno pogojena s poreklom glasbenika), ali kot bi rekel Goga “pravi umetniki, močno podcenjeni”. V bistvu je stremeti k čim boljšim izdelkom, čim bolj pristna pripoved in dobra energija celo bistvo ustvarjanja. In Zmelkoow to znajo. Avditorij so povsem razplamteli. The best. Končno sem užival na enem koncertu, ker sem poznal vse pesmi, jih razumel in se (vsaj za trenutek) povsem prepustil temu, da sem fan.
Nekaj fotk iz mojega nastopa na minulem koncertu. In, če sprašujete, ali sem res jaz v videu od skupine Zmelkoow v pesmi, ki opeva smisel živeljenja… Ja, jaz sem. Malo manj las, kakšna kila več, ampak c’est moi.
Če se vam ljubi: Dejte pogledati še ta intervju, ki smo ga nekaj dni pred tem koncertom imeli na Radiu Capris z njimi.