Vem, vem… Premalo se oglašam na lastnem spletišču, a priznati mi morate, da sem bil izredno zaposlen in je časa za posodabljanje lastne spletne podobe bilo preprosto premalo.
V novembru sem preživel večino svojega časa na Radiu Capris. Bile so volitve, potrebno je bilo zgodaj vstajat, vikendi so bili čisto nabiti s takšnimi in drugačnimi opravili. Decembra pa… Ah, vsi vemo kako je decembra. Namensko sem se odločil, da bom nastopanje postavil na stran, ker je preprosto energije bilo premalo. Rad bi užival na odru in ne zgolj opravil svoje. Kar me pripelje do vprašanja: Kakšno naj bo leto 2023.
Morda se mi samo zdi, a povsem sem postal odvisen od tega, da “delam na sebi”. Neprestano. V zadnjih nekaj letih sem v primerjavi s preteklostjo naredil ogromne korake v smer, ki me je klicala. Želel sem določene stvari pri sebi odpraviti, da bi naredil mesto za nove, bistveno bolj koristne in ambiciozne. Nisem še tam, ampak vidim cilj. A vprašal sem se “a je res potrebno neprestano nekaj rovarit po sebi in poskušat biti boljši?”. Nisem več tako prepričan. Morda sem bistvo novega leta našel v tem, da bi se dobro počutil. Sam s sabo. Da se ne bi počutil več žrtev, da ne bi več občutil jeze in nemoči.
Zato je moja želja, da bi v letu 2023 videl čim več razposajenih obrazov ljudi, ki jih srečam. Da ne bi bilo več teh notranjih stisk in pritiskov zunanjega sveta. Konec koncev mi deluje, da so ti pritiski, ki jih prejemamo iz okolice samo vizija, nekaj kar samo dojamemo kot oviro, strah, ali pravilo.
“I’m a human being, God d**n it, my life has value” je pričal Howard Beale v filmu Network. In prav ima. Lep 2023, draga živa bitja, vaše življenje je vredno.