Pred kratkim smo imeli čast nastopiti v največji dvorani v Sloveniji. Pred eno večjih skupin iz časa bivše države. Takrat, ko nisem bil niti rojen. Zanimivo je bilo stopiti na oder, pod tem pa 12000 ljudi, ki ne ve kdo si, zakaj si tam in kaj sploh tam počneš. Nisem imel treme. Le veliko željo po tem, da bo tistih 30 minut na razpolago vrednih dogodka. Zaigrali smo najnovejše, pa dve stari. Nihče me ni prepoznal, torej sem imel toliko težjo nalogo. Ali pač.
Lepo je, če se dobro počutiš pred tolikimi ljudmi. Dobil sem občutek, da so presenečeni nad predjedjo, ki sem jim jo postregel. Z odra smo odšli popolnoma zadovoljni (skoraj zadovoljeni). Nasmehi s strani ljudi z založbe, ki so mi z veliko truda prigarali tistih 30min, ki mi dnevno pomagajo priti ven iz sence anonimnosti, so bili neprecenljivi. Skratka, nepozaben večer.
In vi. Vsi vi, ki ste bili tam in mi podarili najlepši nastop mojega (dosedanjega) življenja, ste mi prirasli k srcu. Ko boste čez kakšno leto prišli do mene in mi rekli “jaz, pa se bil na tistem nastopu 2018 v Stožicah” boste od mene dobili iskren nasmeh.
Kako smo se imeli, lahko pogledate skozi zrklo Bruna Sedevčiča na spodnjem linku…
GALERIJA