Zgodba s težo.

Nekaj let nazaj, mislim, da je bilo 30ega aprila 2011 v Ankaranu. Tja me danes nosi spomin. S Tino in prijatelji smo sedeli kot ob taborniškem ognju, glodali nekaj pečenih hrenovk in se igrali “ameriške najstnike” ob mushmellowih. Neobremenjeni, razposajeni. Z enim očesom sem opazil brata Stropnik in Markovo dekle. Ponudil sem jim mushmellowe in tako spoznal Tjašo. Z njimi sem tako delil nekaj prijetnih trenutkov, ki so se očitno na takšen ali drugačen način vtisnili v spomin. Sploh pa Tjaša, ki mi je ostala v spominu kot povsem preprosta, altruistična in sončna oseba.

Na praznik nas umetnikov, kulturnikov pa me je doletelo sporočilo, da Tjaši ni lahko in da bo morala skozi težke postojanke. In tukaj, nastopite vi.

Preberite: http://waterlily.si

Tjaši želim vse dobro. Iz srca. Poskusimo vsi spremeniti to zgodbo v čudovito pravljico.

Written by: